Koreno nad Horjulom

Uro hoda iz Horjula in pol ure dlje iz Polhovega Gradca se je na razgibanem slemenu strmega, razpotegnjenega hriba, ki deli polhograjsko dolino od horjulske, med planjavami, njivami in pretežno bukovimi gozdovi ugnezdilo Koreno, ljudsko tudi Korena. Koreno sestavlja več razstresenih zaselkov, v zavetje prislonjenih zaselkov: Ulaka, Slevica in za Brdom.

Kraj je posebno zanimiv kot izletniška točka v vseh letnih časih, saj se ponuja lep razgled na horjulsko dolino, Ljubljansko kotlino, Krim, Zaplano in Planino ter na Škoflejoško hribovje in Polhograjske dolomite, v lepem vremenu pa je mogoče videti tudi alpske vrhove. 

Na vzpetini z višino 729 m stoji cerkev sv. Mohorja in Fortunata, ki je bila posvečena leta 1389 in sodi med najstarejše v občini. Baročno obokana pravokotna ladja ima šilast gotski glavni portal, v severni in južni steni pa so še vidni sledovi zazidanih romanskih oken. Poleg cerkve stoji mogočna lipa in nedaleč od nje evharistični križ, postavljen leta 2000.

Korena je bila med drugo svetovno vojno požgana, zato je večina hiš novejših.