Cerkev sv. Mohorja in Fortunata na Koreni

Koreno je 729 m visoka razgledna točka. Na vzpetini stoji cerkev sv. Mohorja in Fortunata, ki je bila posvečena 12. marca leta 1384 in sodi med najstarejše v občini. Danes spada k horjulski fari, nedolgo tega pa je spadala k polhograjski in je po opisu cerkva med najstarejšimi, saj je bila posvečena 12. marca 1384.

Posamezne arhitekturne prvine, npr. polkrožna romanska okenca v ladji, govore, da je v tistem času cerkvica že stala. Posvetitev cerkve se lahko povezuje s tem, da je v cerkvi prišlo do kakšne poškodbe in so jo v tem času obnovili. V to pa lahko vključimo tudi poslikavo sten.

Vizitacijska listina iz leta 1631 poroča, da so bili takrat v cerkvi štirje oltarji. Poleg glavnega v prezbiteriju, ki je bil posvečen sv. Mohorju in Fortunatu, še oltar matere božje, ki je stal sredi cerkve. Levi je bil posvečen sv. Petru in desni sv. Marjeti. V stranskih oltarjih niso bili vedno predstavljeni isti svetniki, kakor lahko razberemo iz župnijske kronike. Tako je sv. Petra nadomestil sv. Dizma, sv. Marjeti pa je sledil sv. Izidor in potem sv. Frančišek Ksaverij. V listini je zapisano tudi, da je bila cerkev v tistem času precej zanemarjena in je bilo naročeno, naj se marsikaj dopolni, popravi ali odstrani. Oltar sredi cerkve so morali podreti, kamenje pa zložiti za cerkveno ograjo.

Cerkev je dolga 22,65 m, najširša v ladji 8,19 m, dolžina ladje je 19,5 m. To je najstarejši del cerkve, zaradi česar se uvršča med najstarejše sakralne stavbe v fari. Prižnice iz 19. stoletja, ki je spadala k opremi ladje, danes ni več, obstaja pa še lesen kor za pevce z rezljano slikano ograjo. Prezbiterij je dolg 6,78 m, širok 5,03 m in je mlajši od ladje. Zunaj je obdan z nizkim kamnitim talnim podzidkom. Zanimiv je mrežasto obokan strop iz začetka 16. stoletja. Odraža pozno gotsko »škofjeloško arhitekturo«.

Restavratorsski posegi iz 60 let povedo, da je bilo ob delih na slavoločni steni in oboku prezbiterija odkritih več slabo ohranjenih secco slikarij iz 16. stoletja. Pod freskami na slavoločni steni je bila najdena še ena plast slikarij furlanske smeri. Oba stenska oltarja, ki sta bila nekoč prislonjena na prehodno steno v prezbiteriju, sta danes postavljena ob vzdolžnih stenah ladje. V levem je v središčni niši brezmadežna Marija, ob njej pa sv. Izidor in sv. Frančišek Ksaverij, v desnem pa je v sredini kip Ecce homo z Janezom Krstnikom in Marijo Magdaleno ob straneh. Domneva se, da so to izdelki domačina, podobarja in mizarja Jerneja Trnovca, rojenega na Setnici (18.08.1846) in umrlega v Polhovem Gradcu (1933), čigar dela v kamnu, umetnem kamnu in lesu so znana predvsem na Kranjskem. Njegova dela zasledimo tudi v župnijski cerkvi v Horjulu.

Poleg cerkve stoji mogočna lipa. Nedaleč od nje je od leta 2000 do 03.08.2021 stal evharistični križ.