Jame v občini Horjul

Prevalčnikova jama

Prevalčnikova jama leži pod Prevalčnikovo domačijo, ob cesti s Korene proti Polhovem Gradcu. Vhod je zelo ozek in nizek. V jamo se težko pride, jeseni pa je prehod tudi zelo zaraščen in nepoznavalca hitro zavede, češ, da je le cestni jarek. Za malo manjše in ne preveč spretne plezalce, ki bi hoteli v to jamo, priporočamo, da s seboj vzamejo vrv, ker jo bodo ob izhodu gotovo potrebovali. V jami se nam odpre čudovita dvorana. Jama je dolga dobrih 30 m. sestavljena je pravzaprav iz treh dvoran, ki se vijejo kakor polževa hišica. Vse stene so pokrite s kapniki. Jama ima ponekod v stropu po 10 m dolge luknje. Na koncu pa iz dvorane poteka rov, ki se za človeka preveč zoži in je tudi zelo blaten.
V jami je veliko posebnosti. Najdejo se jamske zavese (kristalne izbokline na stenah), stalagmiti (kapniki, ki rastejo s tal), stalaktiti (kapniki v obliki ledenih sveč, viseči s stropa), stebri (nastanejo, ko se združita stalaktit in stalagmit), jamski špageti (kapniki, viseči s stropa, dolgi do 20 cm, s premerom okoli 0,5 cm), jamski bazenčki (2 cm globoki, premera 10-20 cm, voda oblikuje dno v zelo gladek kristal). Stene so sestavljene iz širokih kapnikov v obliki polkrogel, ki se z višino ožijo, tako da nastanejo stene v obliki s snegom pokritih smrek. Nekje na sredini se na neki polici odpre še ena dvorana, toda nam jo omejuje 5 meterski prepad, nato pa bazen napolnjen z vodo, tudi strop se poviša in razdeli v dve luknji. Pozimi je v jami tudi veliko pajkov in kobilic. 

Brezno na Taboru

Na hribu Tabor, poraščenem z gozdom, kjer so še danes vidni ostanki nekdanjega Taborskega gradu, je svet zelo strm. Proti Horjulu je veliko po 10 m visokih skal, ki tvorijo nezavarovan prepad. Po stezi se spustimo 30 m z vrha. Brezno se hitro najde. Nekoč sta se do globine 40 m vanj spustila dva domačina, a še vedno ni bilo sledi o koncu. Ob prihodu se najprej ustrašimo sove, ki vedno odleti, ko opazi, da ni sama. Če v brezno vržemo kakšno skalo, tako dolgo pada in se odbija, da je ne slišimo več. V istem hribu, le 200 m nižje, v sklanem robu leži luknja z vhodom približno 3x2 m in dolžino okoli 10 m. Skoraj celo jamo osvetljuje sonce. To je še ena posebnost, s katero se je igrala ta čudovita narava.

Končanova jama

Končanova jama leži skrita sredi gozda. Po četrturni gozdni poti pridemo do velikega vhoda. Brez težav vstopimo, zagledamo 20 m dolg rov, širok in visok, kakor malo manjša soba. Druge jame se po navadi končajo z več manjšimi, za človeka nedostopnimi rovi, ta pa se konča s steno, od koder se ne da naprej. Domačini jo poznajo po balkončku (tako imenujejo prepreko pod stropom v obliki ograje, ki je tako velika, da bi se lahko človek ulegnil, omejuje pa jo pet stebrov, ki nastanejo ob združenju stalagmita in stalaktita). Na žalost so v jami polomljeni skoraj vsi, ljudem dostopni kapniki. Gladke skale na tleh nam dajejo vedeti, da se je strop v preteklosti nekoliko porušil. Jama je položna in dostopna za vsakogar. Zaradi ravne lege se še daleč v globino odseva sončna svetloba.

Zamejška jama

Zamejška jama se nahaja v bližini domačije Kisovnik na Vrzdencu. Obisk te jame ni zahteval veliko opreme, potrebovali smo le svetilko in škornje, kajti jama je zelo blatna in spolzka. Jama se nahaja v strmem gozdu. Vhod je zelo širok, jama pa dolga, ozka in nizka. Dolga je približno 100 m, precej položne oblike in ne zahteva nobene plezalske spretnosti. V tej jami kapnikov sploh ni, videti je le nekaj mladih zasnov, starih kakih 40 let. Po stenah domujejo pajki, opaziti je mogoče tudi netopirje, ki visijo na stropu. Nekoč so v jamo spustili mačko. Plazila se je skozi majhne luknje, ki jih je naredila voda. Mačka se je na plano prikazala šele na drugem hribu. S tem je dokazano, da ima jama tudi drugi vhod. Med drugo svetovno vojno so se tu zadrževale vojskujoče se strani. Jama je bila pomembna v smislu obrambe in zavetja.

Kraške jame v Žažarju

Kraške jame v Žažarju kažejo na to, da so na našem področju že prisotni kraški vplivi. Seveda to niso tako velike jame kot sredi Krasa, ampak so le majhne votline, povezane z rovi. Jame so bogate tudi s kapniki. V Žažarju je tudi več požiralnikov in drugih površinskih kraških pojavov.